SLO-HR-BIH-MNG-Al

No končno mi je uspelo narest mal obnove, o najinem potovanju po jadranski magistrali do Albanije. Bolje pozno kot nikoli ;-)
Na najini poti, dobrih 2300km, sta odlično delovali in pripomogli k izpeljavi ture YAMAHA XVS 950 Midnight star in KAWASAKI Z-750.
Najprej sem se na pot odpravil sam 29.julija.2010, do Šibenika. Vreme sem imel odlično, za razliko od Jermana, ki se je do tam pripeljal dva dni kasneje v dežju celo pot.

Zjutraj v Šibeniku, Andre&Jerman


Moj striptis show na terasci v Šibeniku

 Iz Šibenika sva šla najprej na ogled Mostar ja, potem pa do Dubrovnika, kjer sva v kampu prespala eno noč.

Na poti v Mostar




Mostar 1.

Še tole spijeva pa greva... adijo Mostar


Dolina reke Neretve Klubski postavljač :)
Oranžna strela & Jerman
Postavljanje šotora v Dubrovniku
Ritke na obzidju

 Naslednje jutro sva si ogledala znamenito dubrovniško obzidje in krenila naprej do Črne gore. Tam sva prvič doživela res manjši kaos v prometu. V Budvi sva si našla apartma in tam srečala tudi enega Domžalčana, s katerim smo zvečer hladili razgreta grla.

Budva
Za apartma ni bilo problema, ful so nama ponujali in si med sabo zbijali ceno ... Lahko bi spala za 30€ na noč, ampak sva vzela apartma, ki je bil 50€ in je imel še klimo, digitalno satelitsko ... Žal nama vse to nekako ni prišlo prav, saj sva prišla spat šele zjutraj ob 5.30, gazda pa naju je zbudil ob 8.40, da je čas za odhod. Na plaži je bil račun za 16 perčkov (0.33l) samo 14€. S tem, da so se mimo ves čas sprehajale fletne mladenke. Spoznala sva mojstra pleskavic iz Leskovaca, ki je znal govoriti slovensko, saj pleskavice peče tudi na Ptuju. Tako da nismo imeli težav s komunikacijo.
ČUDESA OD MESA  Za Budvo nama je žal, da nisva ostala še kak dan, ampak čas naju je priganjal. Zjutraj sva oba skrokana, natovorila in zajahala batine in se odpravila naprej do Albanije. Takoj ko sva prečkala mejo sva občutila še občutnejšo razliko v okolju. Najprej sva opazila okrog hiš visoke zidove, kateri služijo, da so ženske skrite. Videla sva prizor svinje  in psa, ki sta bila skupaj na kupu smeti in jedla … Vse skupaj naju je kar šokiralo in spraševala sva se, kako bo šele čez par kilometrov. Ko sva se približevala mestu Shkodër, pa sem se sam res kar ustrašil. Dobesedno sem dobil mravljince po telesu, saj bo cigani plezali po avtomobilih jih poljubljali in na ta način prosili za denar ... Tam se res nisem upal ustaviti, ker je bila kolona za na enosmerni lesen most, dolg 100m čez reko (Bojano). Saj sem imel občutek, da naju bodo kar »izropali«! Zato sva z odprtim plinom, kljub vozilom iz druge strani, zapeljala na most mimo kaosa. Tam sva čakala, da pride prijatelj Tony, ki je bil na obisku v mestu Shkodër. K sreči nama ravno takrat niso težili in prosjačili... Sicer sva pa imela obiskovalca, ki sta si ogledala motorje. Ko je prišel Tony in smo se zapeljali na pivo v mesto, sva se šele pomirila in nekako aklimatizirala, na deželo brez pravil ...
Prihod čez most v Albaniji


Jov, Tony je pršu


Naučila sva se najpomembnejšega pravila v prometu,  to je pravilo močnejšega in hitrejšega. Sicer pa so bili zelo gostoljubni, povsod kamor naju je peljal Tony se nisva mogla ubraniti slaščicam, pijači, cigaretom. Še ko sem srečal pastirja, ki je pasel 3 krave in ga vprašal, če bi se slikal z menoj, mi je ponudil cigaret. Po krajšem ogledu mesta, smo se zapeljali do tam kjer je stanoval Tony z družino in tam sva se namestila.
Motoristična delavnica

Tlele sm dubu 10-ko za slog 



Pastirčki


Evo nas dva


Še lačne lastovke


In še site

Večerja


Puglejte ga k kadi


Tony's family

 

Naslednji dan smo šli nekaj deset kilometrov naprej ob obali, sonce je pripekalo k pr norcih. Plaža je peščena, levo in desno ne vidiš konca. Na plaži hodijo in ponujajo pijačo, koruzo, kokice ... Pivo je bilo še cenejše kot v Črni gori. Najbolj adrenalinski prizor pa je bil, ko smo zagledali dva, ki sta se sprehajala po plaži z MEDVEDOM in iskala »paciente«, ki bi se hoteli za cca (preračunano) 0,40€ slikati z zverino. Ta dan smo prespali v apartmaju, vse skupaj  smo dali približno  20€ za eno noč.


Še dva pastirja


Promet v Albaniji


Kdo se gre slikat z medvedom


Tegale čovna mi je žal, k je bil 2€


Zvezdica zaspanka :D

Zvečer, ko smo sedeli pred apartmajem, smo opazovali, kako so se po glavni cesti prehajale krave in vmes drveči avtomobili.





Zjutraj smo se odpravili nazaj do Tonyeve družine, tam sva se odločila, da greva nazaj raziskat še malo Črno goro v Podgorico ... Namreč plan je bil, da greva nazaj po drugi poti, ampak zaradi slabe novice iz Slovenije, sva se odločila, da greva po najkrajši poti domov. Zato sva se vračala po isti poti do Makarske, kjer sva prespala pri moji sodelavki, ki je tam počitnikovala z družino.


To pa je že povratek na trajektu, kratek prevoz s trajektom (Herceg Novi)
Tja sva prišla ravno na večerjo, kjer je gazda pekel ribe in postregel z domačim vinom. Zjutraj pa sva spet krenila na dolgo pot proti Sloveniji.



Jutro v Makarski


 V Reki sva že videla prve črne oblake, ki so kazali na močno deževje. Tu sva se odločila, da greva do Umaga, saj  so bili tam nekateri kolegi. Pred dežjem nama ni uspelo pobegniti, tako da  naju je namakalo dobrih 15 km. Tam sem sam prespal še eno noč, zjutraj pa krenil domov. Jerman pa je prišel dan ali dva za menoj.
Naslednje leto bova najverjetneje šla ravno tako ob jadranki do Črne gore, kjer bova dlje časa ostala na morju in nato prevozila še malo Črno goro, in si ogledati njene krasote. Upam, da se nama bo pridružil še kakšen kumerat ;-)

Nazaj na vrh